Povzeli bomo
njegovo že objavljeno izjavo, kjer trdi:
Omeniti moramo nekatere izjemne situacije, ki so spremenile avtorjev pogled na svet. Leta 1995 se je prvic srecal z zgodbo o izumrlem Tasmanskem volku (Thylacinus cynocephalus), že cez dve leti je po hudih konceptualnih naporih to živalsko vrsto oživljeno pokazal javnosti. Zanimivo je, da so njegova prizadevanja za oživitev te edinstvene živalske vrste dobila posnemovalce tudi pri znanstvenikih s podrocja genetike, ki poskušajo to vrsto oživeti s kloniranjem. Avtor se je s svojevrstnim kloniranjem srecal že leta 1995, ko je ustvaril svojega lastnega klona, ki ga je uspešno zastopal na razstavah in drugih prireditvah (http://lois.kud-fp.si/sou/kapelica/kracinatv). Leta 1999 je avtorju po razlicnih konceptualnih pristopih koncno uspel intervju z postrvjo, ki nosi strokovno ime Salmo trutta marmoratus. Leta 2000 je avtor izdelal še zadnje mankajoce elemente pri projektu "Prvi slovenski avtohtoni fonti". Crke, ki nosijo to ime, so izdelane iz nežnih in gibkih telesc cloveških ribic (Proteus anguinus), ki jih je avtor našel v temacnem podzemlju slovenskega Krasa. (http://www.tol.sik.si/d.k/fonts.htm). Med njegova pionirska prizadevanja sodi tudi preoblikovanje galerije v živalski vrt. Pomembna je tudi postavitev karantene v eni izmed galerij, ki se nahaja v evropski uniji. 40 dnevna karantena je namenjena živalim iz držav, ki niso v EU. (http://www.glu-sg.si/kracina/kracinaWG.htm). V zadnjem
letu avtor predvsem uživa v brezdelju in je povsem opustil kakršnokoli
umetniške projekte. Delovanje na podrocju marketinga in financnega poslovanja
se je obrestovalo, saj je ustanovitelj in 50% lastnik uspešnega podjetja
"Soški biser" (http://www.tol.sik.si/soski_biser) Kontakt:
dkracina@mail.ljudmila.org
|