Jani Pirnat, rojen leta 1974 v Ljubljani. Leta 2005 diplomiral kot umetnostni zgodovinar na ljubljanski Filozofski fakulteti. Vodič, koordinator, fizikalec, separator odpadnih kovin, drvar, kustos in podpredsednik Društva za domače raziskave se trenutno ukvarja z raziskovanjem nenavadnih osebnih zbirk in mitologij. V projektu Animal Tour se je prvič poizkusil tudi z rimanjem besed.

KOSMATANA
Kosmatana ali pes lizač (canis lambicus) je žival z dolgo gosto dlako, ki se je prilagodila življenju v mrzli in suhi puščavi, kjer ni stalnih vodnih virov. Je rastlinojedi sesalec. Večino tekočine, ki jo potrebuje za življenje, pridobi iz zraka. Na ekstremne razmere je prilagojen s posebno vrsto votle dlake, ki zadrži jutranjo roso. Z lizanjem telesa in dlake pridobiva potrebno vodo. Drug vir tekočine predstavlja prehrana, ki v glavnem sestoji iz kaktusov. Kosmatana ima namreč posebno oblikovan gobec, s katerim z lahkoto drobi tudi najbolj bodljikave kaktuse in kaktusove plodove. Glavna značilnost prebavnega trakta so mišice, ki izločajo neorganske bodice v posebno golšo. Po vsakem obroku, ko prebavi užitni del kaktusa, izbljuje bodljikave kepe, ki jih v naravi najdemo kot majhne goste ježice. Del bodic se izloči tudi z blatom. Vsako dotikanje kosmataninih izločkov je lahko smrtno nevarno. V literaturi so navedeni primeri oseb, ki so se okužili z omenjenimi izločki in posledično zboleli za kosmatansko mrzlico oz. febris cosmatanica. Lokalna plemena so iztrebke uporabljala tudi kot biološko orožje. Kljub ljubkemu videzu in mili naravi psov lizačev zaradi posebne prehrane in zdravstvenega tveganja še niso uspeli udomačiti.

SIESTA
Krokodil po obilnem se kosilu rad zavleče v plitvino.
Težek mesni je obrok pognal mu kri iz glave v želodec.
Lenoba redko umije si zobe, kar je razlog karies gnilobe.
Med zobmi ujeta gniloba se spremenila je v kislino in načela mu sklenino.
Bolečina trga ga v dlesnih, gobec nastežaj odpira v tegobi besni.
V velikem gobcu med zobmi ptice našle so kosilo
in prav nič jih ne skrbi, da bi se jim kaj zgodilo.
Krokodil ve, da brez ustne higiene hrane dobre ni nobene.
Rade volje jim pusti, da pretaknejo mu žrelo,
kajti ptičje krdelo temeljito opravilo bo svoje delo.
Po napornem čiščenju odpadkov krokodil si zaželi posladkov.
Vendar mu sanje razblini misel, da bi bil ob zobozdravstveno zavarovanje.

MOČERADOVC
Ponoči v gozdu močerad je glavna faca.
Ko rumeno se zasveti, vedo vsi, da zabava mora se začeti.
Zbere jih veliko se število, poližejo in čakajo, da se bo zgodilo.
Kot je to po močeradovcu v navadi, vsi drugačni, vsem isto se dogaja,
v naravi sovražni, na močeradovcu prijazni.
Velikih oči, zadovoljni in v obraz srečni, gnetejo se v radosti večni.
Veselo pozdravljajo, vse, ki jih poznate, brez vsakršne zagate.
A zjutraj vsak svoje ima opravilo, kot da nič se ni zgodilo.

(Sam mal! Kje pa sem? Nikol več ne pijem tega sranja.)

GORENJSKA NAVEZA
Kure so dale vse od sebe, a kmet je hotel večja jajca.
Pod Alpe pripeljali so velike noje, da povečajo donos.
Kravam in ovcam so zasedli pašnike, kuram razdrli kokošnjake.
Ne poznajo več manir, ko nadlegujejo pse in mačke.
Samovšečni in naduti razkazujejo peruti.
Veliki, močni, dolgonogi, hitri, da nihče jih ne ujame,
z velikimi želodci in apetitom pojejo večino naše hrane.
Tujci, katerih običajev ne poznamo, v pesek zakopljejo glave
pred nasveti, kaj je dobro zanje.
Preskočili, podrli so ograde, razkopali zemljo in se naselili v nasade.
Nesejo ogromna jajca in že pišče po velikosti presega zajca.
Odvzeli so nam domove, delo, smisel.
O, Bog, naj bo zopet, kot je treba.
Spodobi se in pravično je, da pobere jih pozeba.

Kurji sindikat

DVA ČRNA MAČKA, K' PA NISTA MAČKA!
Imata rep kot mačka,
pa nista mačka.
Imata tačke kot mačka,
pa nista mačka.
Imata dlako in život kot mačka,
pa nista mačka.
Imata smrček in gobec kot mačka,
pa nista mačka.
Imata oči in uhlje kot mačka,
pa nista mačka.
Jesta in mijavkata kot mačka,
pa nista mačka.

Kaj pa sta potem?

Rumen trikotnik.

KINGGURU
Je metafizično bitje in sodi med superinteligentna bitja. Gre za genetsko izboljšan humanoid z nekaj živalskimi vrlinami, dolgim repom in čisto dušo. Je ortodoksni puščavnik, ki mu živalska telesna prilagoditev med globoko meditacijo omogoča večmesečni post. Najraje prebiva na nepreglednih puščavskih sipinah, daleč od drugih živih bitij. Kot indikator čistosti in izvirnosti se izjemoma pojavlja v okoljih, ki so stičišča brezmadežnih življenjskih energij. Popolnoma se prilagodi vsem okoljem in je mojster kamuflaže. Ne potrebuje družbe in se v okolju, kjer je naseljen človek, pojavi le takrat, ko ljudem predaja pomembna sporočila, ki vplivajo na spreminjanje človeškega odnosa do narave in živih bitij na splošno. Je opazovalec razvoja bitij, npr. bioonejev, ki gredo skozi napredne genetske spremembe in živijo v podobnem okolju kot on. Nobenih podatkov ni o tem, s čim se prehranjuje in kakšna je njegova življenjska doba. Znano je samo to, da je eden in edini in da drugega oziroma drugačnega še ni bilo.

Jungle n' Jungle
Glasbena zasedba Ape Boys občasno prekine piske, skovike in vreščeče džungelske zvoke. Džungla, zelena, gosta, vlažna in neprehodna, je idealen kraj za glasbo tipa jungle n' jungle. V času pred vsakodnevnim nalivom opice primejo za svoje inštrumente in vžgejo eno jungle vižo. Vsem afnam znani trio Ape Boys z instrumentalno zasedbo boben, bas in kričač poskrbi za vsesplošni afngunc. Goreči, pretežno opičji pristaši te glasbene zvrsti, med koncertom v krošnjah dreves afne guncajo, skačejo z veje na vejo, se obešajo po lijanah, mlatijo z vejami, kričijo, navijajo in padajo v nezavest, ko jih oplazi pogled katere od glasbenih zvezd zasedbe Ape Boys. V ospredju je opica vrste kričač, največja zvezda koncerta, ki se oprijema stebla in improvizira kitaristično solažo. Po krivici nekoliko v drugem planu bobnar in basist s stopnjevanjem tempa ogrevata kričača solista. Obiskovalci koncertov Ape Boys še vedno vztrajno in željno čakajo, da zaigra svoj peklensko-nebeški solo in jim z erotičnim prodornim krikom požene mravljince po vsem telesu.

BIOONE
Organske biomorfne amebe, ki se genetsko spreminjajo in se prilagajajo razmeram z neverjetno hitrostjo. So hipergenetski procesorji, ki skozi življenske izkušnje zbirajo bazo genskih informacij s katero operirajo pri prilagajanju okolju. Uspešnost in obstanek bioloških vrst je odvisna od naklučij in možnosti prilagajanja okolju. Zato je bioone razvil genske prilagoditvene sposobnosti in z vsemi načini reprodukcije zelo zmanjšal faktor naključja. Njihov organizem je pripravljen ustvariti začetek mutacije v delčku sekunde in se spremeniti iz ene v drugo biološko sestavo. Cilj bioončjev je zbiranje genskih informacij in preživetje.
Vsak bioone je sestavni del velikega univerzalnega organizma, kateremu prenaša genetsko informacijo, ta pa skrbi zato, da informira posamezna bitja o potencialnih spremembah v okolju. Zaradi različnih razvojnih oblik, zmorejo te stalno spreminjajoče genetske gmote komunicirati hormonsko in telepatsko.
Biooneji so pokriti z miljoni čutil. Glede na informacije, ki jih prejmejo iz okolja in od univerzalnega organizma, razvijajo različne vrste organov zaradi prilagajanja in potrebe po iskanju novih genetskih izkušenj. So zelo različnih oblik in jih je moč identificirati prav po organih. Razmnožujejo se na vse mogoče načine: začasno lahko razvijejo spolne ude, se delijo, nesejo jajca, parazitirajo, eksplodirajo. Glede na genetski razvoj in reprodukcijo so zelo različnih velikosti in oblik. Največje najdemo v pustih mutagenih okoljih, kjer je možnost spreminjanja genske informacije večja in manj plenilcev. Bitje nikoli ne umre, le njegova genetska informacija se deli. Glede na genetsko sestavo se regenerirajo iz okolja. Anorganske in organske tvarine jemljejo iz bivalnega okolja in so sestavljene iz istih snovi kot večina bioloških organizmov v okolju. Niso ne plenilci, ne plen, zgolj so. Nimajo potrebe se oblikovno in funkcionalno priličiti živim bitjem v okolici, ker to ovira njihovo genetsko prilagodljivost. Kot oblika težijo k biokrogli, ki lebdi v breztežnostnem stanju.