Nevenka
Šivavec, Likovni Salon Celje, 9
dec 2005
Prvi skupni projekt Damijana Kracine in
Vladimirja Lebna nosi naslov Galapagos. Galapagos je
v njunem primeru, vključno z ostalimi asociacijami, ki
jih to ime sproža, domišljijski eksotično futuristični
mikrotopos, v katerem jima je uspelo vsebinsko in vizualno
fascinatno povezati njuna umetniška svetova.
Damijana Kracino poznamo kot večmedijskega umetnika, ki se v svojem delu poudarjeno
ukvarja z živalskim svetom. Soške postrvi, tasmanski volk, človeška ribica,
mravlje, insekti in morbidni živalski mutanti se pri Kracini pojavljajo v različnih
kontekstih, najbolj očitno v kontekstu razmerja med kulturo in naturo ter porušenih,
disproporcionalnih razmerij med človekom, naravo in znanostjo. Živali, kot
jih v različnih medijih upodablja Kracina, se tako skoraj brez izjeme znajdejo
zaprte v nelagodnih, tesnobnih okoljih akvarijev, kletk, kock, sistemov ali
pa so upodobljene kot čudni temni stvori, nastali kot posledica čudaških genetskih
poskusov.
Tudi na slikah Vladimirja Lebna prevladujejo živali, vendar na povsem drugačen
način. Lebnov predstavni svet je halucinatoren, skozi prizmo njegove domišljije
nam je dano videti svet kot se ga morda vidi v izjemnih sanjah ali pod vplivom
različnih substanc. Živalce na njegovih slikah, ki sijejo v čistih bleščečih
barvah, živijo v skoraj psihadelično epikurejski deželi, kjer se pije med in
jedo pisani bonbončki.
Na otoku Galapagos sta se obe zgodbi povezali v eno, čeprav je avtorstvo posameznih
del že na prvi pogled povsem očitno. Rezultat sinteze dveh tako različnih predstavnih
svetov ima za rezultat vizualno in čutno nazorno nasičen, bogat in razgiban
ambient, ki gledalca popolnoma posrka. Fantazijski otok, na katerem živijo
čudni stvori, pa subtilno sproža psihološke učinke na več ravneh. Galapagos
na prvem ogledu ponuja zabaven in prisrčno humoren pobeg od realnosti v ekscentrično
eksotiko, vendar spektakel, ki ga Kracina in Leben uprizarjata, zavaja in prekriva
pravo ozadje. Galapagos je lahko tudi metafora za svet v katerem živimo, ki
nam s kuliso spektakla , navideznega obilja in neskončnih možnosti prikriva
resnico o družbi popolnega kapitalskega, informacijskega in znanstvenega nadzora.
Nevenka
Šivavec
foto:
Robert Ograjenšek
|