Jani Pirnat
2004

Vsestranskost in poslanstvo

Kot ruski kozmonaut Lev Andropov v filmu Armagedon, ki se s svojo vsestranskostjo, praktičnostjo in iznajdljivostjo vedno sam izkoplje iz težav, tako se slovenski konceptualni umetnik Damijan Kracina bori za vsakdanji kruh. Da preživi sebe in svojo družino se mora ukvarjati s vsem mogočim in ne more biti ozko specialistično usmerjen v zgolj v umetniško ustvarjanje. Po načinu svojega dela je bolj izurjeni praktik kot profesionalni specialist. čeprav je izšolani akademski kipar, se ukvarja tudi z restavratorstvom, web designom, videom, mizarstvom in zidarstvom za lastne potrebe. Poskuša iz življenja narediti umetnost, ne da bi umetnost ustvarjal za preživljanje. Pri vsakem še tako banalnem delu se opazi umetniški pristop in tisti presežek, ki iz ročnega dela preraste v umetniško ustvarjanje.

Za Damijana Kracino je neizčrpen vir navdiha živalski svet, njegov boj za obstanek in njegovo prilagajanje človeški civilizaciji. Svoje umetniško ustvarjanje uporablja v mehkem boju za nenasilno ozaveščanje ljudi o ogroženosti živalstva.
V dolgi zgodovini izkoriščanja, iztrebljevanja, ukročevanja in zlorabe si je človek živalski svet modno prikrojil. Ker ima sodobni človek, vedno manj stika z naravo so izmaličenja nekih živalskih vrst danes toliko bolj izkrivljena. Žival je človeku lepa, srčkana ali pa koristna.

Umetnik Damijan Kracina deluje kot indikator zdravega razuma, ki so ga ljudje izgubili v današnjem z mediji in potrošništvom zastrupljenem svetu. S pravo mero ironije predstavlja določene živalske vrste, ki v človeški zavesti obstajajo samo v nekakšnih bizarnih funkcijah in človeku v zabavo igrajo glumaško vlogo žalostnega klovna. Jazbec na kolesih na daljinsko vodenje, ki se besno podi po galeriji, pudl ostrižen po zadnji pasji modi, nagačena opica, ki igra kitaro in tasmanski tiger katerega fosil je le še kratek filmski posnetek. Vsi ti kosi predstavljajo ''freak show'' človeške predstave o živalstvu in njegovo izgubo stika z naravo.

Jazbec, 1997, skulptura na daljinsko upravljanje

V delih Soča in Soška postrv se ukvarja z zaščito narave in živali, njemu na moč ljubega rojstnega okolja, ki ga je močno zaznamovalo, Kobarida in doline reke Soče. Soška postrv je posebna vrsta postrvi, ki je z umetnim vstavljanjem drugih vrst postrvi v reko Sočo skoraj izumrla. S multimedijsko predstavitvijo je pripravil obiskovalca galerije na ljubezenski pogovor z Soško postrvijo. Ta gledalcu z odpiranjem ust odgovarja z njegovimi lastnimi besedami in ga postavlja v svoj položaj.

Damijan Kracina je komercialno zlorabo in demistifikacijo reke Soče poskusil preprečiti z zaščito blagovne znamke ustekleničene vode Soča in je izpeljal tudi reklamno akcijo, da bi zavzel manevrski prostor prihodnjih dobičkarjev. Ustvaril je tudi prvo slovensko emblematično pisavo Proteus fonts. črke oblikujejo jeguljasta telesa človeških ribic, dvoživk, ki živijo samo v slovenskih, nekaterih istrskih in dalmatinskih kraških jamah. človeška ribica (lat. Proteus) je ironično simbol slovenstva, ker je vezana na prav specifičen slovenski prostor in ima tudi poseben nacionalni status. človeška ribica je prava ''slovenska'' žival. Damijan Kracina z emblematično slovensko abecedo, tudi s črkami čžš, opozori na izrabo neke večini ljudi nepomembne dvoživke, ki živi svoje življenje v temi ne zavedajoč se svoje slovenskosti, v nacionalne namene.

Prvi slovenski interaktivni avtoportret 1998

Ljudje so drastično vplivali na prilagoditve in predrugačenje nekaterih živalskih vrst. V nenehnem boju s človekom so so nekatere vrste razvile tako, da jim ljudje ne moremo do živega. To so živali, ki niso umirale v službi človeku in kljub temu še vedno obstajajo. Ljudje jih nismo uspeli ukrotiti ali iztrebiti, zato so te živali škodljivci, proti katerim se bojujemo z vsemi razpoložljivimi sredstvi, vendar neuspešno in na lastno škodo. Mravlje faraonke, podgane, ščurki itd ..., so pravi heroji živalskega boja za neodvisnost. Boj in prilagajanje človeški ekspanziji živali sili v poseben genetski razvoj.

Damijan Kracina na podlagi lastnega znanja, enostavno tistega, kar ''ve'', ustvarja lastno vizijo prihodnosti in konstruira še neobstoječe vrste. V obliki stripovskih kratkočasnih risbic, ki nastajajo ob daljših telefonskih pogovorih in sestankih, sestavlja mogoč genetski razvoj človeštva in živalstva. Večina njegovih bitij so nekakšni zobati mehkužci, genetsko spremenjeni hobotnice, sipe in lignji, ki so prišli na suho. Lebdijo v breztežnostnem prostoru in komunicirajo telepatsko. V tem svetu so mogoča medgalaktična potovanja z biomorfnimi ploviliki uporabljajo za gorivo atomske grozde. Genetsko razvita bitja so zaenkrat predstavljena kot portreti, ki kažejo, vsak svojo razvojno zgodbo in čakajo, da jih bo morda avtor v bližnji prihodnosti zapletel v stripovsko znanstvenofantastično avanturo.

Damijanov alter ego, neke vrste superheroj, ki skrbi za zdrav razum in okolje, sodnik in pokazatelj zdrave pameti, čistih okolij, konkretnega in čistega umetniškega izraza, je Mr. Spag. To je metafizično bitje, ki sodi tudi med bodoča inteligentna bitja, je genetsko izboljšan človek s še nekaj živalskimi kvalitetami, dolgim "kengurujskim" repom in čisto dušo. Kot umetnikova zaščitna znamka sodbe o čistosti in izvirnosti se pojavlja samo v okoljih, kjer ne servirajo "sranja".

Umetniška dela Damijana Kracine opozorijo nase s humorjem. Njihovo sporočilo se zaleze v gledalca na zelo prefinjen način. Ta se sprva nasmehne, vendar se že v naslednjem trenutku vpraša, če se ne bi raje razjokal. Skozi humor človek prejme sporočilo nevsiljivo in to udari prav na tam, kjer ni dojel postaviti obrambo. Umetnina ne želi biti z nikomer v konfliktu, vendar ustvarja konflikt znotraj gledalca, da se ta ukvarja z lastno ozaveščenostjo. Zato mora biti izvedba in postavitev umetniških del Damijana Kracine izredno premišljena, da pravilno učinkujejo.
Lastno umetniško dejavnost in medijsko vidljivost uporablja, da oglašuje in opozarja na nravstvene in ekološke probleme sodobnosti in pri tem izkorišča sistem in medije, ki so v službi umetnosti in njene infrastrukture.
Kot znak in opozorilo ljudski neobčutljivosti želi Damijan Kracina ustanoviti živalski vrt izumrlih, ogroženih in prihodnjih živalskih vrst v katerem bodo imeli svoje mesto tudi genetsko izboljšana "človeška" bitja.

Jani Pirnat

Tekst v angleškem jeziku / English version