|
Marja Lorenčak V. ODA - ETIMOLOGIJA KRACINOVEGA ZODIAKA Ko sva z Gregorjem Podnarjem snovala skupni projekt Ljubljana-Podsreda, sva se odločila za enega vidnejših slovenskih umetnikov mladega rodu. Kaj naj torej še napišem o Damijanu Kracini, tako priljubljenem in iskanem umetniku, ko pa so drugi že veliko povedali, veliko preveslali in zajezili vse tisto, kar ne odteče skupaj z vodo. "Nekaj" namreč "zmeraj ostane"'. Ampak, zanimivo, pri Damijanu Kracini je tisto "nekaj" ravno v vodi, ki jo sama v danem trenutku razumem kot V. ODA. V kot Vrt (živalski) Volk, Vrečar, Voda, Victory, Video, ... ODA: hvalospev, vzvišeno čutenje mikrokozmičnega sveta v Kracinovih živih in mrtvih podobah. Skupaj nastopata v celotnem ciklu njegovih postavitev, od takrat, ko nam je prvič sporočil, nas ozavestil, da smo Volka Vrečarja že zdavnaj ubili. Po smrti mu zapojmo pesem, takrat nas bo bolj bolelo. Oda prazni volčji kletki. Oda podobi volka, ki v upočasnjenem gibanju polzi po električno modrem ozadju, ob katerem se živo zavemo njegove preminulosti, nečesa le še virtualno resničnega, kar nas znova in znova vodi v krog (Kracinovega) zodiaka. Z Damijanom Kracino sva se prvič pogovarjala neko noč v nadstropju avtobusa na poti iz Bologne v Ljubljano. Sedela sva tik za prednju šipo, in zdelo se mi je, kot da gledava v temen akvarij. Pogovor je segal daleč naokrog, v speleološko visoke teme (teme), v prvem planu pa vedno znova do Podsrede. Vsako razmišljanje o umetniških dejanjih pripelje do čutne predstave v zavisti. V meni so vstajale slike, ki so se trgale od telesa in se nadaljevale v drugačne anatomije: v galerijski prostor, ki ga bodo napolnile čutne izkušnje v prispodobi tehnike. Takrat sem premišljevala, zakaj se Kracina s tako močno organsko čutnostjo prebija skozi podvodni in kopenski živalski biotop. Zakaj ne moremo videti s kiparsko roko oblikovane podobevolka, človeške ribice, ribe, mravlje,... Pozneje pa, to je ODA sodobne likovne umetnosti, to je hotenje; hitenje k neresničnostim, v umetni svet. Marja Lorenčak 'Zdravko Duša, Naslov besedila na vabilu in v knjigi Barbara Jaki Mcueti, Vtis obilja Stukatura 1 7. stoletja v Sloveniji, Lj., 1995. str. 3.
|